Kraniosakralna terapija izvira iz osteopatije. William Garner Sutherland (1873-1954) je med študijem osteopatije prvi identificiral in prepoznal neprostovoljno ritmično gibanje lobanjskih kosti, možganov, membran in likvorja, kar je sedaj temelj kraniosakralne metode. Ta nežen ritmični utrip, je poimenoval primarno dihanje, dih življenja, ki ga lahko čutimo kjerkoli v telesu, pojavi se kmalu po spočetju, ob smrti pa izpuhti.
Dih življenja je življenjska sila, temelj našega zdravja in je vedno prisoten. Kraniosakralni terapevt z nežnim in točno določenim dotikom to življenjsko silo posluša in podpira ter tako omogoča telesu dostop do lastnih virov zdravljenja.
Kraniosakralna resonanca je nežna terapija, kjer z rokami delujemo na človeško telo. Gre za celosten osebni pristop k zdravljenju, globoko povezavo med telesom, umom in dušo. Terapevt s svojo nevtralno in ljubečo prisotnostjo spodbudi notranje sile zdravljenja, ki so v vsakem telesu. Preko nežnega gibanja telesnih tekočin in tkiv zaznava in posluša pacientov dih življenja, ki se primarno izraža skozi ritem, plimovanju podoben pojav. Ta ritem narekuje način samozdravljenja. Terapevt mu prisluhne in ga podpre.
Izšolan terapevt zna umiriti svoje telo in to umirjenost prezrcaliti na pacienta preko dotika. Tako terapevt pomaga pacientu do umirjenosti in naravnega zdravja. Terapija predstavlja varen prostor za razreševanje različnih travm, ki se pojavljajo. Te se razrešujejo brez travmatičnega podoživljanja ali pretirane spodbude.
Avtonomni živčni sistem, ki kontrolira neprostovoljne funkcije telesa razdelimo na dva dela, simpatični in parasimpatični živčni sistem. Simpatični živčni sistem je sistem za kratkoročno preživetje, gre za sistem beg ali borba (fight or flight), ko se ob signalu (resničnem ali namišljenem) aktivira simpatično živčevje. Parasimpatični živčni sistem pa je sistem za dolgoročno preživetje, spodbuja počitek, regeneracijo in samozdravljenje. Za naše preživetje sta oba sistema ključnega pomena. V današnjem modernem načinu življenja naši organi bistveno več impulzov prejmejo preko simpatičnega živčnega sistema. Cilj kranioosakralne resonace je vzpostaviti ravnovesje med obema in tako doseči boljše zdravje.
Spisek bolezenskih stanj, kjer vam lahko kraniosakralna resonanca pomaga je dolg. Pomaga lahko pri vseh stanjih, ki so posledica neravnovesja (fizičnega, čustvenega ali psihičnega). Terapija je popolnoma varna in tako primerna tudi za nosečnice in dojenčke. Našteta so tista najbolj pogosta in tista, kjer je kraniosakralna resonanca lahko v pomoč:
Alergije, artritis, astma/bronhitis, avtizem, bolečine v hrbtenici, težave z mehurjem, kronična utrujenost, težave s kostmi, sklepi, dihanjem, prebavo, živci, vidom…, depresija, čustvene težave, zastajanje vode, glavoboli, hormonsko neravnovesje, hiperaktivnost, visok krvni tlak, neplodnost, nespečnost, slab imunski sistem, menstrualne bolečine, migrene, bolečine v mišicah, jutranja slabost, poporodna depresija, stres …
Kraniosakralna resonanca pa deluje tudi kot preventiva. Imunski sistem se okrepi, splošno počutje se močno izboljša, raven energije se dvigne… Tako se lažje spopadamo s vsakodnevnim stresom in bolj uživamo v življenju.
Viri:
- https://www.icsb.ch/en/biodynamik/geschichte/
- http://www.aymefrye.com/what-is-bcst/
- http://www.taichi-qigong.si/clanki/zdravje/avtonomni-zivcni-sistem-parasimpaticno-simpaticno-zivcevje/
- http://blackbirdtherapeutics.com/what-is-bcst/
- http://silentium.centerhocevar.com/sl/
- http://www.pozitivke.net/article.php/Kraniosakralna-Resonanca-Samozdravljenje
- http://www.pozitivke.net/article.php/20070129124257524/print
