Takrat se je v Grčiji tudi prvič udeležila seminarja kraniosakralne resonance, ki ga je vodil mednarodno priznani terapevt Chintan Veet iz Švice. Vrnila se je v Slovenijo, kjer ji postopki klasične medicine niso pomagali, a čez nekaj mesecev, ko se je že sprijaznila s svojim stanjem, se ji je sluh nenadoma spet vrnil. Za seboj je imela že veliko število kraniosakralnih terapij, zato pripisuje uspeh prav njim.
Dva dni pred iztekom družinskega dopusta v Grčiji se je Valentina odločila podaljšati avgustovski dopust, zasledila je namreč uvodni seminar kraniosakralne resonance, ki ga je vodil Chintan Veet. Spominja se, da je drugi dan seminarja zjutraj, ko se je prebudila, imela čuden občutek v glavi. Ko je vstala in šla proti stranišču, je začel naraščati nekakšen pritisk oziroma zvok v levem ušesu in se je stopnjeval do nenadnega zvoka ploska, po katerem je oglušela. To se je zgodilo v nekaj sekundah.
Pomoč zdravnikov
Zgrabila jo je panika, ker je bilo doživetje tako močno in ji je bilo tudi v glavi čudno. Zdelo se ji je, da izgublja ravnotežje. Najhuje je bilo, da je v tej stiski ostala sama v Grčiji, mož se je namreč z otrokoma vrnil domov. Na seminarju je povedala, kaj se ji je zgodilo. Chintan Veet jo je pregledal z rokami in je ugotovil, da se nekaj dogaja, saj je čutil močno delovanje na levem ušesu, kot nekakšno kontrakcijo. Svetoval ji je, naj gre k zdravniku. Zdravnik je domneval, da je vzrok voda v ušesu, a ko jo je pregledal, te v ušesu ni bilo. Ko je s posebnimi zvočnimi vilicami, ki jih je zatresel, preveril še notranji sluh in ni bilo nobenega odziva, jo je takoj poslal v bolnišnico. Obiskala je še specialista otorinolaringologa, ki ji je potrdil, da je prizadet živec, in ji tudi svetoval, naj se vrne nazaj domov in gre takoj v bolnišnico. Tisti dan je odletela domov in bila še isto noč sprejeta na urgenci v Kliničnem centru v Ljubljani. Teden dni je bila v bolnišnici na preiskavah, od CT-ja glave do magnetne resonance, a niso mogli odkriti razloga za izgubo sluha. Zdravili so jo z antibiotiki, uživala je koktejl nekih tablet, skupaj s pomirjevali. V žilo so ji vbrizgali zdravilo, ki razširja žile in naj bi tako prekrvilo telo, da bi kri prišla tudi v prizadeti živec. Zdravilo je bilo močno in so jo opozorili, da se lahko nanj nepričakovano odzove. Tretji dan je izgubila zavest, zato ni več želela nadaljevati s tovrstnim zdravljenjem. Pregledal jo je tudi nevrolog in rekel, da je tak način zdravljenja preveč invaziven in da lahko povzroči tudi anevrizmo, zato ga na njihovem oddelku ne uporabljajo več. Tako se je odločila, da ne bo tvegala dodatnih zapletov in ker tudi ni naklonjena sintetičnim zdravilom, je po tednu dni odšla domov ter opustila klasično medicinsko zdravljenje.
Ko se je vrnila domov, je bila zelo izmučena. Sluh se ji ni izboljšal, dobila je izpuščaje po vsem telesu, imela je zelo močan odziv na zdravilo, flora v ustih in v nožnici se je spremenila, itd. Potrebovala je mesece, da si je opomogla od tega zdravljenja. Kljub nesreči, ki jo je prizadela, se je z vsem žarom posvetila učenju kraniosakralne resonance, ki jo je zelo pritegnila. Stik s Chintanom Veetom je bil zanjo nekaj zelo posebnega in tudi način, kako je posredoval učenje na seminarju v Grčiji. Ker si je želela znanje še poglobiti, se je še dvakrat udeležila njegovega programa na Tajvanu in tam končala šolanje ter pridobila certifikat iz kraniosakralne resonance. Vzporedno je študirala in zaključila tudi soodvisnostno terapijo (co-dependancy therapy). Novembra je preživela mesec dni na izobraževanju na Tajvanu, kjer je prejela veliko terapij in jih tudi drugim dala, imela je tudi nekaj terapij pri Chintanu Veetu, notranje se je začela stabilizirati in umirjati ter sprejemati svojo usodo.
Nenadna vrnitev sluha
Konec novembra se je vrnila domov, december pa je bil njen srečni mesec. Pravi, da ne bo nikoli pozabila dneva, ko se ji je sluh povrnil. »Bila sem na sestanku staršev na šoli. Sedeli smo v skupini, začela sem se drugače počutiti, v glavi sem imela občutek čistosti. Potem sem sedla v avto in se odpeljala domov. Po telefonu me je klical mož, ki ga je zanimalo, kako je bilo na sestanku. Ker sem z desno roko držala za volan, sem samodejno prislonila z levo roko telefon na levo uho in nenadoma zaslišala moža. Sicer zelo oddaljeno, ampak to je bil res neverjeten trenutek zame, ko sem ugotovila, da ga lahko razločno slišim.« Januarja imela pregled v Kliničnem centru. Znova so ji naredili preiskave in merili sluh na različnih frekvencah. Ugotovili so, da se ji je sluh izboljšal za 60 odstotkov.
Takrat je za seboj imela že vsaj 40 ali 50 terapij kraniosakralne resonance. Še preden je šla na Tajvan, je šla na terapijo k Veetu tudi v Pariz in v Švico. S pomočjo kraniosakralne resonance je izvedela marsikaj o sebi, zdravljenje je počasi integrirala vase in prihajala vse bolj v stik s seboj, s svojim bistvom. »Zaupanje v to delo in sam proces sta v meni nekaj odprla, in stvari so se na nek način poravnale, sploh okrog glave. Ko sem bila majhna, sem močno padla s kolesa in pristala na levi strani glave. Poleg tega je imela moja mama težek porod, težko sem prišla ven. Zaradi šoka, krča so se v procesu odraščanja tudi kosti posledično drugače razvile, tako da imam na levi strani glave vse bolj potisnjeno navznoter. In k temu lahko dodam še stresno življenje v tistem letu, pred tem sem namreč imela tri spontane splave pri sicer načrtovani nosečnosti.«
Valentina je raziskovala naprej in odkrila še eno zanimivo terapijo, podobno kraniosakralni resonanci, imenovano »somatic experiencing«, ki jo je osnoval Peter Levin. Gre za šok travma terapijo, s katero pomagajo odpraviti posledice razvojnih travm in travmatičnih pripetljajev, kot so operacije, padci, nesreče, ki močno vplivajo na živčni sistem. »Nakopičena energija šoka ali travme, zaradi strahu, ki je s tem povezan, vpliva na avtonomni živčni sistem. Ta se zakrči in preide v simpatično aktivacijo. Če je simpatična aktivacija premočna, se vključi parasimpatična aktivacija, ki deluje kot zavora, posledično naš organizem zamrzne, preidemo v stanje imobilizacije ali šoka. Tako stanje lahko močno zaznamuje naše življenje na fizičnem, čustvenem in mentalnem nivoju. Pri delu z ljudmi, ki so preživeli travmatične izkušnje, je treba biti posebej previden. To je tudi moja izkušnja pri delu z ljudmi in pri študiju.«
Zdravljenje v varnem okolju
Karima Valentina je odkrila, da je pri samem procesu zdravljenja zelo pomembno zaupanje. Verjame, da če je človek pod stresom in kljub priporočilom drugih ljudi globoko v sebi ne zaupa v terapijo, se proces zdravljenja ne bo odvil. Poudarja, da se pri kraniosakralni resonanci, ki temelji na notranjem procesu samozdravljenja, le-to začne dogajati šele takrat, ko je okolje popolnoma varno in ko se človek na vseh ravneh počuti zelo varnega. Kraniosakralna resonanca jo je tudi naučila, da se zdravljenje ne zgodi pod pritiskom. Dokler se je upirala in se borila ter ni sprejemala tega, da ne sliši, in videla kup težav, ki se jih ni mogla znebiti, se ni nič zgodilo. Ko pa se je sprostila in sprejela, da tako je in da bo s tem živela, se je začelo nekaj drugega dogajati. Ta terapija ji je veliko pomagala, da je prišla v stik s sprejemanjem sedanjega trenutka. Zdaj lahko s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga tudi drugim, še posebej se je specializirala za delo z ženskami in otroki. S Chintanom zdaj sodelujeta tudi kot terapevta. »Če bi na silo rad nekaj naredil, bo učinek ravno nasproten. V subtilnih sferah, kjer gre za to, da sistem čuti sprejemanje, varnost, ljubezen, moraš v sebi nekaj narediti, da tudi klient na subtilni ravni resonira s tem. Všeč mi je Jungov stavek, ki mi čedalje bolj odzvanja v glavi, tudi ko potujem po svetu in srečujem ljudi na delavnicah, kjer delamo drug z drugim: ‚Ti si lahko pravi človek, pa delaš z napačnimi tehnikami, in je lahko rezultat super. Lahko si napačen človek in pri delu uporabljaš prave tehnike, pa rezultata ni.‘ Bolj gre za to prezenco in kvaliteto prisotnosti nekega bitja kot dajalca terapije, da se nek proces lahko začne odvijati. In da se nekdo počuti dovolj varno, da začne opuščati stvari iz sebe. Zaupanje in varnost sta zelo pomembna.«
Vrnitev domov
Sama pri sebi opaža, da se ji je skozi oglušitev zgodila velika transformacija. V zunanjem svetu se je namreč že malo izgubila in se toliko oddaljila od sebe, da je potrebovala nekaj, kar bi jo hitro in učinkovito spet popeljalo k sebi. Danes ugotavlja, da se popolnoma drugače počuti kot pred petimi leti. Sluh je pridobila nazaj v 60 odstotkih, na tej ravni je tudi ostal, počuti se gotovo in stabilno, kot da je doma. Ne glede na vse, je zelo vesela tega, kar se ji je zgodilo, saj ji je to življenje obrnilo na glavo (v dobrem pomenu). In jo, kot sama pravi, popeljalo v smer raziskovanja svojega življenja. Ta smer je zelo lepa in daje bogate rezultate, v smislu čutenja nekega občutka, kot da se vračaš domov, občutka, kot da veš, kdo si, kaj si in česa si v življenju želiš.
»Na podlagi lastne izkušnje lahko rečem, da dolgoročno to delo na tako čudovit, neinvaziven in integrativen način lahko transformira življenje v vseh vidikih. Postaneš odgovoren do sebe in svojih najbližjih. Zavedaš se vplivov svojih dejanj. Ne da enostavno, na primer, zapustiš družino in greš v Indijo ali se zatečeš v raznorazne odvisnosti. Dandanes se namreč dogaja toliko pobegov. To je preobrazilo moje življenje na tako čudovit, prizemljen, stabilen in nedolžen način. Ne gre za poskus spreminjanja drugih, gre zate, in to ti prinaša vso energijo. Veliko sem dobila jaz sama in moja družina, mož in otroci. Željo imam, da bi ustvarila to tudi za druge ljudi, da bi izkušali to, kar sem jaz. 17 let sem že na intenzivnem potovanju, poskusila sem marsikaj in ta pot me je naposled pripeljala do tega. Zato organiziram uvodne seminarje in enoletno izobraževanje kraniosakralne resonance v Sloveniji, ki je primerna za vsakogar, saj je to življenjsko potovanje, ki ti dovoli, da se potopiš globoko vase in se bolje spoznaš.«
Objavljeno v reviji Zdravje
