Kako stres zaznavamo in doživljamo določa način, na katerega reagiramo. V situacijah, ko je ogroženo naše življenje, je naš odziv na stres ne le zaželen, temveč nam lahko celo reši življenje. Pod takšnimi pogoji zaznavamo naš odziv na stres kot nekaj pozitivnega in smo presenečeni nad našimi reakcijami. Postavljeni smo bili pred oviro in znali smo odreagirati na zdrav način ter se z oviro primerno spopasti.
Stres nam je morda pomagal preseči naše omejitve in odkriti še neznane notranje vire, iz katerih lahko tudi kasneje črpamo. Morda nam prav tako izboljšuje našo samopodobo in pripomore k boljši samozavesti. Tak odziv na stres je kratkoročen. Ta tip stresa pogosto doživljajo ekstremni športniki.
Stres postane nevaren za nas le če smo odzivu nanj predolgo izpostavljeni. Kronični stres zmanjšuje našo sposobnost vsakodnevnega funkcioniranja. Očiten tak primer so situacije, ko ljudje živijo v sovražnem okolju in doživljajo svet kot nevaren. Vseskozi so v stanju budnosti in napetosti, niso se sposobni umiriti in najti notranji mir. So pa tudi drugi trenutki v našem vsakdanjiku, ki v nas sprožajo stres. Kadar se različni dogodki nakopičijo in smo obremenjeni od vseh številnih vsakodnevnih zadolžitev ali pa kadar nas težijo skrbi v zvezi z službo, partnerskim odnosom ali denarjem, takrat stres resnično začne uničevati naše zdravje in počutje. Sčasoma lahko pripomore k nastanku in napredovanju mnogih življenjsko ogrožajočih bolezni, kot so depresija, srčna kap, arterioskleroza in infarkt.
Stres lahko definiramo kot doživljanje stanja ali občutka, ko zaznamo, da zahteve, ki so nam naložene, presegajo naše osebne in družbene zmožnosti. Pod stresom se znajdemo, kadar se nam zdi, da nimamo virov in orodja, da bi se spopadli s težavo, ki je pred nami, pa naj bo majhna ali velika.
Kronični stres lahko prepoznamo naslednjih simptomih: nespečnost, kronična utrujenost, strah, občutki tesnobe, glavoboli, oteženo dihanje, slaba prebava, težave s koncentracijo, depresija, razdraženost ali pa splošen občutek, da ti življenje uhaja iz rok.
Mnogi ljudje se na stres odzovejo s prekomernim prehranjevanjem, nezdravim prehranjevanjem, kajenjem, pitjem alkohola in uživanjem drog, kar pa vse povzroča še več stresa za človeško telo.
Na srečo smo ljudje prilagodljiva bitja. Tako je obvladovanje stresa ključnega pomena za zaščito pred potencialnimi negativnimi zdravstvenimi posledicami. Znanstvene raziskave kažejo, da je znanje, kako se spopasti s stresom in kako ga uporabiti v lastno korist bistvenega pomena za naše zdravje in mentalno dobro počutje. Pomembno pa je, da ukrepamo preden začne vplivati na vse dele našega življenja. Precej težje se je spopasti s stresom, ko že imamo občutek, da naše življenje razpada. Majhne spremembe nas lahko pripeljejo precej daleč. Osupljivo je videti razliko v naših sposobnostih, da se spopademo s stresom ter vse dejavnike, ki k temu pripomorejo, ko se naučimo obvladovati stres in prevzeti odgovornost za naše lastno dojemanje dobrega počutja. Obstajajo naravni, neinvazivni načini za obvladovanje stresa. Kraniosakralna resonanca je ena izmed takšnih ved, ki jih je vredno raziskati. Kraniosakralna resonanca je nežna terapija, kjer z rokami delujemo na človeško telo. Njene korenine najdemo v delu ameriškega osteopata dr. Williama G. Sutherlanda, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja. Kraniosakralna resonanca prisluhne Življenjski sili, ki ohranja in povezuje vse življenjske funkcije znotraj človeškega telesa. Z nežnim, točno določenim, a hkrati zelo učinkovitim dotikom, terapevt posluša in podpira to življenjsko silo in tako omogoča telesu dostop do lastnih virov zdravljenja. Na ta način terapevt vodi in pospešuje zdravljenje od znotraj. Terapija se navadno izvaja tako, da stranka oblečena leži na masažni mizi. Seansa/terapija povprečno traja eno uro in pol.
Kraniosakralna resonanca pripomore k spreobračanju izčrpavajočih učinkov stresa, tako da zagotovi pogoje, v katerih si živčni sistem lahko spočije, se obnovi in ponovno vzpostavi ravnovesje. Kraniosakralna resonanca prav tako pomaga sprostiti napetost, kongestijo (prenapolnjenost dela telesa z arterijalno krvjo) ali stagnacijo v mehkih tkivih in telesnih tekočinah, uravnava temperaturo, zvišuje odpornost na bolezni in daje občutek ugodja. Pravzaprav je ravno sposobnost zmanjševanja stresa tisti faktor, ki prepriča ljudi, da vključijo kraniosakralno resonanco v svoj »wellness program«. Ti ljudje poročajo o tem, da imajo več energije, bolje spijo, redkeje zbolevajo in se lažje spopadajo z vsakodnevnim stresom.
Poleg kraniosakralne resonance pa holističen in integriran pristop k obvladovanju stresa lahko vključuje tudi naslednje elemente:
- zadostno mero telesne aktivnosti: zmanjšuje raven stresnega hormona in povečuje zdravo imunsko aktivnost,
- dovolj spanja in počitka,
- sprostitev: izkoristite svoj prosti čas in načrtujte tridnevne vikende,
- uravnoteženo prehrano: pojejte priporočeno dnevno količino sadja in zelenjave za podporo imunskemu sistemu,
- meditacijo: je čudovito orodje za zmanjševanje stresa; raziskave so pokazale, da redna meditacija zmanjšuje pogostost bolezni in povečuje produktivnost,
- dobra komunikacija: obkrožite se s prijatelji in družino, ki vas podpirajo in vam prisluhnejo; pozitivna povratna informacija je nujna,
- zabavaj se: poskusi živeti v sedanjem trenutku,
- naj te malenkosti ne vržejo s tira: mnogim izmed nas ravno majhne, nepomembne stvari pridejo do živega in nam črpajo energijo.
Ne pozabi, da skrb za nas same vsak dan, odžene zdravnika stran!
