Ko sedimo v čakalnicah pri zobozdravniku smo v večini primerov priča prestrašenim obrazom … Kakšne so vaše izkušnje s strahom pri pacientih?
Strah pred zobozdravnikom je po mojem opažanju še vedno zelo prisoten! Skoraj vsak pacient se sooča z neko stopnjo strahu, ko prvič stopi skozi vrata ordinacije. Vsak tretji pa ima močnejše občutke ob tem. Pri ženskah je ta strah bolj opazen, ponavadi imajo široko odprte, prestrašene oči, pa tudi večkrat jasno povedo, da jih je strah. Pri moških pa se to bolj opazi po npr. stisnjenih pesteh ali pa potnem čelu, splošni napetosti.
Ravno zaradi tega si pri prvem pregledu vedno vzamem čas, da se pogovorim s pacientom. Da lahko sam izrazi, zakaj je prišel, kakšne so njegove želje in pričakovanja, kakšne težave ima z zobmi itd. Takrat imajo pacienti tudi priložnost, da povedo, da jih je strah ali jim je neprijetno. Ponavadi jih potem vprašam, ali so imeli v otroštvu stik z nečutečim zobozdravnikom in odgovor je vedno pritrdilen! Pogosto jih potem pomirim, da niso edini in da je to žal zelo pogosto.
Včasih je pri nekaterih strah tako velik, da kljub velikim težavam z zobmi nočejo na pregled, poseg …
Ravno pred kratkim sem imela pacienta, ki mi je povedal, da je ob misli na zobozdravnika leta trpel za paničnimi napadi, zato se je obisku izogibal in se mu je tako z leti nabralo kar nekaj težav z zobmi. Tudi pri njem je bil razlog zobozdravnik v otroštvu, ki je delal brez anestezije in “se ni ustavil, ko je začel vrtati”. Nemalokrat pa so ga na stolu tudi držali na silo. Ko sem ga vprašala, kako to, da zdaj spet prihaja, je rekel, da se je v to prisilil zavestno, da pa mu zelo pomaga, ker imamo zobozdravniki zdaj drugačne postopke, pri čemer je mislil predvsem na anestezijo.
Drug primer je pacient, ki se je prav tako po dolgih letih opogumil in prišel k meni po priporočilu njegove sorodnice. Vsakič je s sabo prinesel svežo srajco, saj se je tako potil, da je bil po posegu popolnoma premočen. Svoj globok strah je opravičeval, da ni pogumen. Pa sem mu rekla, da je eden mojih najpogumnejših pacientov, saj je kljub tako globokemu strahu vseeno prišel.
Se vam zdi, da lahko kljub preteklemu strahu, že ena nova pozitivna izkušnja pripomore k izgubi strahu?
Lahko, prva dobra, pozitivna izkušnja lahko veliko spremeni. Najmanj to, da pacient pride ponovno in se proces nadaljuje. Z vsako ponovno pozitivno izkušnjo se slabe prepisujejo.
Najbolj pomembno se mi zdi, da skupaj s pacientom ustvarjam zdrave zobe in usta. To pomeni, da s pacientom pri tem sodelujeva. Jaz lahko očistim zobni kamen, izvrtam karies in naredim zalivko, ampak se bo vse to kmalu ponovilo, če pacient ne bo spremenil svojih navad in izboljšal skrbi za svoje zobe in dlesni.
Kakšen je vaš pristop pri delu? Kaj se vam zdi najbolj pomembno?
Najbolj pomembno se mi zdi, da skupaj s pacientom ustvarjam zdrave zobe in usta. To pomeni, da s pacientom pri tem sodelujeva. Jaz lahko očistim zobni kamen, izvrtam karies in naredim zalivko, ampak se bo vse to kmalu ponovilo, če pacient ne bo spremenil svojih navad in izboljšal skrbi za svoje zobe in dlesni. Zato je tudi pomembno, da vsakomur razložim, kaj je vzrok npr. vnetih dlesni ali pa kariesa, in ga podučim, kako bolje skrbeti za svoja usta. Pri tem pa je paciente treba motivirati, ne strašiti in kritizirati. Vsak ponoven obisk pa terja vsakokratno prijazno opominjanje in vedno vnovičen poduk.
Kaj bi svetovali vsem tistim, ki se soočajo s strahom ali nelagodjem pred zobozdravniki?
Poiščite si kakovostnega zobozdravnika, ki pa bo razumel tudi vaš strah in se vam bo posvetil, tako da bosta skupaj poskrbela za zdravje vaših ust.
