V zadnjih nekaj letih je v zobozdravstvu prišlo do velikega napredka. »Na splošno gre razvoj v sodobnem estetskem zobozdravstvu v tako imenovano minimalno invazivno zobozdravstvo,« pravi zobozdravnik Gregor Hočevar iz zasebne zobne ordinacije RAN, d. o. o., iz Škofje Loke in dodaja, da se je že povsem uveljavila uporaba sodobnih, belih materialov, ki omogočajo kemično vezavo na zob. To pomeni, da zoba ni treba več toliko brusiti, temveč se lahko karies odpravi z minimalnim posegom v zob. Z belimi materiali je možno odpraviti tudi nepravilnosti, kot so razmaki med zobmi, ki jih je bilo treba včasih zbrusiti in preobleči v porcelan, ter popraviti poškodbe, kot je na primer odlom zoba, katerega sanacija je prav tako zahtevala precejšen poseg v zob. »Veliko uporabljamo tudi luske, ki so še vedno boljša rešitev kot preobleka celotnega zoba. Aktualno pa je tudi beljenje zob,« pravi naš sogovornik in dodaja, da so mnogokrat ljudje z barvo zob zadovoljni že po dobro opravljeni higienski fazi oziroma odstranitvi zobnih oblog, ki so pogosto razlog za temnejše zobe, za nadaljnji poseg beljenja pa se ne odločijo. Poudariti velja, da je peskanje povsem neinvaziven postopek, medtem ko gre pri beljenju za vnos kemikalije v zobe.
Ljudje zobni kamen zamenjujejo z zobnimi oblogami. Zobne obloge, nekakšno zabarvanje, ki na primer nastane zaradi barvil v pijači in hrani, so estetsko moteče, vendar neškodljive, medtem ko je zobni kamen, ki je navadno bolj mlečne barve in se morda sploh ne vidi, bolj nevaren. Povzroča vnetje dlesni, kar se kaže kot krvaveče dlesni ter majavost zob in lahko vodi do izgube zoba. Odhod k zobozdravniku sicer pomeni kar precej šen finančni zalogaj, a se za kakovost splača odšteti nekaj evrov več.
»Pri oglasih, ki ponujajo storitve po nizkih cenah, bodite zelo previdni,« opozarja Gregor Hočevar, »saj je vse prevečkrat v ozadju zgolj želja po dobičku. Vsadki na primer so v zadnjih letih zelo velik posel. Nekatera podjetja delajo kopije, celo kopije od kopij, pri čemer kakovost še zdaleč ni na prvem mestu.« Namesto obljubljenega titanovega implantata lahko dobimo implantat iz zlitine več materialov. Problem nastane, ker se težave pokažejo po nekaj letih, ko garancija že poteče. Nekvalitetni vijaki se lahko lomijo, slab material pa ni kos velikim obremenitvam, a pogosto se zgodi, da podjetja, ki je izdelalo cenejše implantate, ni več in tako ni moč dobiti nadomestnih delov. Poleg tega pogosto ni priloženih specifikacij, kaj je pravzaprav bilo vgrajeno v telo.
»Zaradi tega je treba implantat tudi zamenjati, stroški tega, pa niso majhni in padejo na pleča pacienta,« pravi Hočevar in pove, da sam vedno sodeluje zgolj s podjetji, ki zagotavljajo kakovost in nadomestne dele na dolgi rok. Slab implantat bo telo tudi prej zavrnilo, najrazličnejše zlitine pa lahko povzročijo alergijske reakcije. Pri implantatu, ki je iz čistega titana, je možnosti za take težave manj kot odstotek.
Kljub napredku v zobozdravstvu in sodobnim tehnikam pa strokovnjaki še vedno opozarjajo na pomen rednih preventivnih pregledov in ustrezno ustno higieno, ki ne zajema zgolj ščetkanja, temveč tudi nitkanje. »Zanašanje zgolj na lastno zaznavo, kdaj se z zobom nekaj dogaja, je varljivo,« opozarja Hočevar, »saj se nekatere bolezni, kot je na primer karies, začnejo dosti prej, kot jih občutimo sami. Vse se začne z majhnim kariesom, ki ga ne odkrijemo pravočasno, ko začne zob opozarjati z bolečino, pa je pravzaprav že precej pozno.«
Z rednimi preventivnimi pregledi, ki vključujejo tudi rentgenska slikanja na dve do tri leta, si lahko prihranimo marsikatero nevšečnost. Pri zdravljenju manjšega kariesa je bolečina minimalna ali je sploh ni, pa tudi stroški zdravljenja so tedaj neprimerljivo nižji kot ob komplikacijah, zaradi katerih je treba zobozdravnika obiskati večkrat.
Članek v prilogi Nika 11/2014